"Tatiana Kocmur se v svojem delu Duos habet et bene pendentes dotika teme navidezne samoumevnosti prisojanja poslanstev in poklicev enemu ali drugemu spolu. Za navdih je avtorici služila apokrifna zgodba o ženski papežinji Ivani, ki je skozi stoletja burila duhove moških piscev. Po nekaterih virih bi naj papežinja v moški preobleki, vstopila v samostanski red, rezerviran zgolj za moški spol, ter se tako visoko izobrazila in povzpela vse do mesta papeža. Kljub nekoliko androgeni obrazni strukturi figure, avtorica spol subtilno nakaže z obrnjenimi križi v par XX kromosomov in žensko figuro postavi ob bok strogo moški tradiciji papeških portretov. Fluidna krajina, ki prestopa robove slike, lahko aludira na prestopanje stroge razmejitve dela glede na spol skozi zgodovino. Avtorica tako problematizira ohranjanje seksističnih vzorcev obnašanja in delovanja v judovsko-krščanski tradiciji Evropske kulture." (odlomek obrazstavnega besedila, Kristina Ferk, Tamara Mlakar)