Liza
Mirica
Q700-UPM

                   Mirica
Liza
Q700-UPM

Q700-UPM
Mirica
Liza

                      Liza                                                                           Mirica
                        Q700-UPM                                                                  Q700-UPM
                         Mirica                                                                        Liza

Šest sledi za seboj puščajo tri telesa.
Prvo je nosilec.
Drugo je upravljalec.
Tretje je prosti radikal.
Med seboj se spoznavajo in odkrivajo. Menjajo vloge. Preizkušajo pregibe. Razgibavajo zakrčenost.
Proces je namenjen skupnemu doživljanju in pomemben je tisti čas, ko so en ob drugem, drugi na
tretjem, prepleteni. Nepričakovano dvignjeni, naloženi, preobrnjeni. Pričakovano sedeči, samostojni,
vzdvignjeni. V kopici udov in okončin, od spodaj navzgor, kakšnega pogleda je svet? Zdaj te vidim,
zdaj te ne. Za zaprtimi očmi se pojavi neskončno prostora. Medprostor se veča. In ponovno skrči.
Vdih, izdih. Različnost teles se izkaže kot prostornina dialoga. Pritisk na točko povzroči zvok, verižni
premik. In pogovor gre tako naprej. Učinek padajočih domin vodi prek domišljijskega sveta še
neprehojenih pokrajin. Vsaj tako pravijo njihove sence, obris nahrbtnika. Odpravili so se na pot. Šest
mehanskih koles nosi težo dveh organskih prepletov in njunih asociativnih slik.
Nevesta.
Kolena.
Ptič.
Stoje.
Risanje.
Organsko tehnološki skupek.
Nosilec radikalno prostori. Upravljalec nosi. Prosti radikal upravlja. Vodilno vprašanje njihove
raziskave je kaj vse lahko drug pri drugem sprožijo? In do katere točke lahko s hojo prek meja
družbeno vzpostavljenih parametrov gredo? Materialnost teles ukrivljajo prepostavljene kode, gradniki
identitet. Kulturno jih določajo simbolični sistemi, podani v diskurzih znanosti, tehnologije in medicine.
Odziv telesa na telo eno drugo pospravi v predalčke poznanega, že določenega. Hibridne figure večih
elementov, ki pripadajo tudi večim prostorninam hkrati, pa naseljujejo prostor med domišljijo in
realnostjo. Večpomenska uganka se dogaja na teritoriju kiborgov in preizprašuje meje med telesi in
skupkom njih večih, ki postane eno. Tako tudi gibanje skupka postane večdimenzionalno in
nepredvidljivo. Različne entitete znotraj njega so podaljški en drugega. Gibalna inteligenca presega
ustaljene sfere, ustvarja nove pregibe in improvizira. Njihove identitete niso več stvar individuuma
temveč vznikajo v medsebojnih stikih in prepletih. Znajdemo se ob hipnih intervencijah, ki zaradi
uporne narave proti ustaljenemu, poznanemu in pričakovanemu, postanejo politične. Preobračajo
žarišče pozornosti stran od tistega kar manjka, na tisto, kar je prisotno, tam, z nami, skupaj.

Avtorji v skupnem delu raziskujejo telo in svoje doživljanje med gibanjem. 

Zahvale: Prostor za umetnost NÓT, plesni studio Moj korak.

Koncept in zasnova: Mirica Ačko, Liza Šimenc, Q700-UPM
Besedilo: Urška Savič
Risbe: Mirica Ačko, Urška Savič, Liza Šimenc
Fotografija: Nina Pernat
Video: Črt Potočnik
Svetovanje: Tatiana Kocmur
Produkcija: Cirkulacija 2
Sofinanciranje: Mestna občina Ljubljana