Delo je lahko razumljeno kot kritično ironičen, skoraj fantastičen odgovor na standardizirane, vnaprej oblikovane in inflacijske ideale lepote, ki jih določa oglaševalska industrija. Anatomija ni več določena, temveč je lahko manipulirana z različnimi praksami. Telo postane prostor za različne identitete. Oblikovana telesa kažejo na upravljanje družbe, katere učinkovitost natančno določa sposobnost oblikovanja subjekta. Množični mediji spodbujajo vizualni užitek, kodificiran kot užitke voajerizma, fetišizma, idealizacije in identifikacije.