Pelos je avtobiografsko delo v obliki dnevnika.

Delo govori o osebni zgodbi, ki se je začela kot zbiranje odpadlih las. Serija je način avtoportretiranja in shranjevanja nečesa nepomembnega v vsakdanji rutini življenja. Pomen zbirke las se je spremenil, ko sem zbolela in so mi v obliki krogov začeli odpadati lase. Z boleznijo se je porodil občutek sramu in ob tem tudi obsedenost s svojimi lasmi. Serija podobnih vzorcev se po tri letnem zbiranju las nadgradi s šopi striženih las. Z gesto striženja sem poskušala premagati občutek sramu in za zmeraj odmisliti lase.